5.1. Kontni plan

Pred vnosom knjižb v glavno knjigo je potrebno najprej vnesti kontni plan. Najprej s tipko Privzet kontni plan prenesemo enotni kontni plan, izbiramo lahko med 4 ali 6 mestno analitiko.

Kontni plan je sestavljen iz eno, dvo in trimestnih sintetičnih kontov in štiri do osem mestnih analitičnih. Za nov vnos analitičnega konta mora obstajati ustrezen trimestni sintetični konto. Pri analitičnem kontu nas program vpraša poleg številke in naziva konta še:

• ali je konto saldakonto: Če je konto saldakonto, program pri  knjiženju vpraša še za šifro partnerja, vezo in datum valute. Taki konti so običajno 1200, 1210, 1300, 2200, 2300. Salda­konto je lahko le analitični konto. Ker pri  kupcih potrebujemo običajno samo en konto, najprej odpremo konto 120, nato pa še konto 1200.
• ali  ima stroškovna mesta: Pri knjiženju na tak konto program vpraša še za šifro stroškovnega mesta. V primeru, da imamo vklopljenih več nivojev stroškovnih mest (največ tri) je potrebno na posameznem kontu označiti kateri nivo se lahko še vnaša.
• devizni konto: Pri knjiženju na devizni konto program vpraša še za šifro valute in znesek v valuti.
• vrsta knjige DDV: Pri knjiženju saldakontov lahko hkrati knjižimo tudi v knjigo DDV. Tukaj določimo katero knjigo naj nam program ponudi. Npr. pri kontu 1200 vnesemo knjiga izdanih računov.
• stran obveznega vnosa veze: Določimo na katero stran knjižimo račun, oziroma vnašamo vezo. Pri kupcih običajno izberemo vnos veze pri knjiženju debet, pri dobaviteljih pa vnos veze pri knjiženju kredit. Vnaša se samo pri saldakontih, vnos pa je obvezen.
• institucionalni sektor: Potrebujemo ga za izdelavo SFR poročila za Ajpes. Izberemo sektor v katerega spada konto. Sektorje lahko določimo tudi pri sintetičnih kontih. Pri saldakontih sektorjev ni potrebno določiti ker podatek dobimo iz partnerja,
• saldiram ob zaključku leta: Ob zaključku leta program v otovoritev normalno prenaša odprte postavke, lahko pa tukaj definiramo, da prenese samo saldo oziroma saldo po stroškovnih mestih. Vnaša se samo pri saldakontih. Običajno se saldakonti ne saldirajo zato je tudi takšna privzeta nastavitev.
• Obvezen vnos plačilnega naloga: obkljukamo npr. pri kontu 2200 – obveznost do dobaviteljev. Ob knjiženju na ta konto bo program zahteval vnos plačilnega naloga (tipka Alt+F8 ob vnosu knjižbe).
• Konto založene gotovine: uporablja se v primeru DDV po plačani realizaciji. Če plačila knjižimo preko tega konta, bodo šli v knjigo DDV po datumu prejema in ne po datumu plačila.
• Davčni konto: v primeru da je parameter vklopljen, se na tem kontu ob zaključku leta prenesejo odprte postavke v otvoritev, zaradi zapiranja DDV temeljnice v meniju 3.4.E. Parameter je namenjen uporabi predvsem davčnih kontov.
• Obvezen vnos partnerja na DDV zavihku: v primeru, da se na nesaldakontnem vodi tudi DDV zavihek, je potrebno na DDV zavihku vnesti tudi partnerja zaradi izpisa knjige DDV.
• Stran dovoljenega knjiženja: Označi se na katero stran (debet ali kredit) se pri določenem kontu lahko knjiži. Npr. konti razreda 4 se običajno knjižijo na stran debet.

Program dovoljuje knjiženje le na analitične konte (vsaj 4 mestne). Če  npr. potrebujemo za konto transakcijski račun (1100) le en konto, najprej odpremo konto 110, potem pa še konto 1100.

Ko je enkrat konto vnesen v šifrant mu lahko številko spremenite s tipko F4 Sprememba šifre.

5. Šifranti 5.2. Partnerji